OSVOBAJANJE REK V SLOVENIJI
ŠEST STVARI, KI JIH MORAMO VEDETI O OVIRAH NA REKAH
1. Na dveh kilometrih evropskih rek se nahaja vsaj ena ovira.
2. Ovire na rekah imajo dolgoročne negativne vplive na rečno pokrajine, varnost ljudi, naravo in ribolov.
3. Mnoge ovire na rekah so danes zastarele in neučinkovite.
4. Odstranjevanje zastarelih ovir je lahko varnejše in cenejše kot njihovo vzdrževanje.
5. Izkušnje kažejo (Finska, ZDA, Francija), da je po odstranitvi ovir prišlo do spektakularnih obnovitev rečnih habitatov in vrnitve rib v naravne habitate.
6. Odstranjevanje zastarelih ovir lahko ojača identiteto lokalnih skupnosti in koristi gospodarstvu.
PROJEKT ODSTRANJEVANJE OVIR NA REKAH
Ovire na rekah vključujejo jezove, pregrade, cestne in železniške prehode, nasipe in druge ovire, ki drobijo naše reke in vplivajo tako na gornji kot spodnji tok, kot tudi na povezavo s poplavnim območjem. V projektu »Odstranjevanje ovir« se WWF Adria osredotoča na zastarele, neučinkovite ovire.
Kot rezultat nenehnih in prihodnjih podnebnih sprememb in napovedanih poplav so zastarele ovire prepoznane kot resne grožnje ljudem in infrastrukturi, zato WWF Adria s projektom Odstranjevanje ovir namenja posebno pozornost starejšim oviram.
Staranje zastarelih ovir na rekah predstavlja naraščajočo grožnjo varnosti. Večina ovir na slovenskih rekah je bila zgrajena z načrtovano življenjsko dobo od 50 do 100 let, a že po 50 letih tudi betonska ovira začne kazati znake staranja.
Zastarele ovire na rekah ne škodujejo le habitatom rib in drugih prostoživečih živali ter zdravju ekosistemov, temveč lahko predstavljajo tudi varnostno tveganje za lokalne skupnosti. Ovire na rekah onemogočajo migracije rib, kar neposredno povzroči upadanje in celo lokalno izumrtje številnih vrst rib in drugih prostoživečih živali in rastlin.
Nedavna študija izvedena v EU je ocenila, da se na vsaka dva kilometra evropskih rek nahaja v povprečju ena ovira (Amber 2018). Številne ovire zagotavljajo ali so zagotavljale družbene koristi, kot so hidroenergija, zaščita pred poplavami, namakanje in plovba. A se na rekah nahaja tudi veliko zastarelih, neučinkovitih ovir, ki bi jih lahko odstranili, in s tem ustvarili priložnost za revitalizacijo rek in za zmanjšanje izgub biotske raznovrstnosti celinskih voda.
Odstranjevanje rečnih ovir ustvarja tudi nove ekonomske koristi, saj je po izkušnjah z odstranjevanjem zastarelih ovir v državah Evrope in ZDA odstranjevanje ovir navadno 10 do 30 krat cenejše kot popravilo in vzdrževanje starih.
V Sloveniji do danes nismo odstranili še nobene ovire na reki. Medtem so v Evropi odstranili vsaj 5.000 jezov, največ v Franciji, na Švedskem, Finskem in v Španiji. Obnavljanje sladkovodnih habitatov v Evropi je podprto z zakonodajnimi zahtevami EU in obnova kontinuuma rek je njihov temeljni del. Projekt Odstranjevanje ovir neposredno prispeva k cilju obnove 25.000 km prosto tekočih rek, kot del predlagane strategije EU o biotski raznovrstnosti za leto 2030.
DOBRE PRAKSE ODSTRANJEVANJA OVIR NA REKAH
Leta 2009 je Francoska vlada sprejela politiko odstranjevanja rečnih pregrad, ki vključuje tudi zakonski in finančni okvir.
V letu 2018 je litvansko Ministrstvo za okolje zbralo utemeljitve in preučila ekološke, sociološke in ekonomske učinke odstranjevanja jezov, česar rezultat je bila odstranitev jezu na reki Neris.
Estonija je največji uspeh dosegla z odstranitvijo 4,5 metrov visokega in 151 metrov širokega jezu Sindi na reki Parnu. Z odstranitvijo jezu so ponovno povezali reko in njene pritoke v skupni dolžini 3300 kilometrov.
Ob odstranitvi jezu Vilholt na Danskem so zabeležili neverjetni povratek ribjih vrst, predvsem potočne postrvi. Podoben učinek so raziskovalci zabeležili ob odstranitvi jezu Edwards na reki Maine v ZDA, saj se je takoj po odstranitvi jezu, leta 1999, na drstišča vrnilo 78.000 rib vrste čep, leta 2019 so jih na drstišču našteli kar 5,5 milijonov.
Finska je do leta 2020 z rek odstranila vsaj 450 jezov. Med leti 2015 in 2019 je Finska vlada sprejela strategijo, ki je migracije ribjih vrst postavila med državne varstvene prioritete.
